Splošni akti delodajalca predstavljajo poseben vir delovnega prava. Kot avtonomni vir delovnega prava jih enostransko sprejme delodajalec, vendar pa, kot bo predstavljano v nadaljevanju delodajalec pri tem delodajalec ni povsem prost.

Nadurno delo predstavlja eno izmed oblik opravljanja dela preko polnega delovnega časa, v katerem zaposleni dodatno opravijo delo, ki ga sicer opravljajo po pogodbi o zaposlitvi in je urejeno predvsem v 144. in 146. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13.

Pogodba o zaposlitvi predstavlja temeljni institut delovnega prava, saj se z njeno sklenitvijo vzpostavi delovno razmerje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13 natančno določa obvezno vsebino pogodbe o zaposlitvi in postopke za njeno spreminjanje.

Delodajalci na kadrovskem področju vodijo različne evidence in arhivirajo dokumentacijo. Te aktivnosti so ključnega pomena za učinkovito upravljanje s človeškimi viri in zagotavljanje skladnosti s pravnimi predpisi. Delodajalci so zakonsko zavezani k vodenju določenih evidenc, kot je na primer evidenca zaposlenih delavcev in evidenca o stroških dela. Poleg tega pa za nemoteno izvajanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja potrebujejo tudi druge dokumente, kot so sklepi o odmeri letnega dopusta ali pogodba o izobraževanju. V praksi se oblikujejo tudi kadrovski dokumenti, kot je npr. poročilo o letnem razgovoru, ki prispevajo k boljšemu upravljanju zaposlenih. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja, varstva osebnih podatkov in učinkovitega kadrovskega upravljanja je ključno, da so te evidence in arhivi natančno in dosledno vodeni.

Letni dopust je pomembna pravica vsakega delavca, ki mu omogoča počitek in regeneracijo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimalno trajanje letnega dopusta ter druge pomembne pogoje, ki jih je treba upoštevati glede odmere in izrabe letnega dopusta.

V današnjem delovnem okolju se podjetja pogosto soočajo z izzivi, ki zahtevajo prilagodljivost pri organizaciji delovnega časa. Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa sta dva ključna mehanizma, ki omogočata učinkovito odzivanje na spremembe, povezane z naravo ali organizacijo dela ali potrebami uporabnikov (sezonske potrebe, povpraševanje kupcev).

V hitro razvijajočem se poslovnem svetu je zaščita občutljivih podatkov podjetja ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti in zagotavljanja dolgoročnega uspeha. Neupravičeno razkritje poslovnih skrivnosti, kot so inovativne ideje, podatki o strankah, marketinške strategije, algoritmi lahko povzročijo veliko škode, zato je ključno, da podjetja izvajajo ustrezne ukrepe za zaščito poslovnih skrivnosti pred nepooblaščenim dostopom, krajo in razkritjem.

Kako visoka naj bo božičnica? Ali jo morajo prejeti vsi zaposleni? Kako se obdavči? To so le nekatera od vprašanj, ki si jih delodajalci postavljajo ob koncu leta. Nedavna sprememba sodne prakse pa je prinesla novo dilemo – kako določiti kriterije za izplačilo božičnice, da le-ti ne bodo diskriminatorni?

Številna podjetja imajo težave zaradi nepopolnih ali celo manjkajočih obveznih internih aktov. Zakonsko predpisani interni akti so temelj uspešnega poslovanja, saj zagotavljajo jasna pravila in pravno varnost. Določeni interni akti so obvezni na splošno, torej za vse delodajalce oz. podjetja, drugi pa so obvezi samo za nekatere subjekte. V nadaljevanju članku vam predstavljajmo obvezne interne akte.

Sprejem novele ZGD-1L [1] v slovenski pravni red med drugim prenaša ti. Digitalizacijo direktivo [2], katere cilj je uvesti uporabo digitalnih orodij in postopkov z namenom enostavnejšega, hitrejšega in časovno ter stroškovno učinkovitejšega začetka gospodarske dejavnosti. S tem je zakonodajalec med drugim zagotovil pravno podlago za povsem digitaliziran postopek ustanavljanje kapitalskih družb, kar pomeni, da se za ustanovitev kapitalske družbe ne zahteva več fizična prisotnost ustanoviteljev pri notarju ali drugem registrskemu organu.

Izvajanje videonadzora predstavlja obdelavo osebnih podatkov zato je pomembno najprej izpostaviti, da mora vsaka taka obdelava zadostiti pogojem, ki jih predpisuje Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: »Splošna uredba«) [1].