Ključni vidiki urejanja pogodbenega razmerja z zaposlenimi

Pogodba o zaposlitvi predstavlja temeljni institut delovnega prava, saj se z njeno sklenitvijo vzpostavi delovno razmerje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13 natančno določa obvezno vsebino pogodbe o zaposlitvi in postopke za njeno spreminjanje.

Pogodba o zaposlitvi se praviloma sklene v pisni obliki. Najmanj tri dni pred sklenitvijo pogodbe mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi, samo pogodbo pa ob njeni sklenitvi.Če delodajalec delavcu ne izroči, pisne pogodba o zaposlitvi z vsemi obveznimi sestavinami, ima delavec kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja pravico zahtevati, da mu delodajalec izroči pogodbo o zaposlitvi. Prav tako je upravičen do sodnega varstva. Kljub ne sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če v pisni obliki niso izražene vse obvezne sestavine, tako sklenjena pogodba obstaja in je veljavno sklenjena. Bo pa morala oseba, ki zatrjuje obstoj take pogodbe, dokazati njen obstoj in vsebino.

ZDR-1 v 31. členu predpisuje minimalno obvezno vsebino pogodbe o zaposlitvi, in sicer mora le-ta vsebovati:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oz. sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi,
• kraj opravljanja dela,
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
• določilo o plačilu dodatkov in drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• določilo o usposabljanju, ki ga zagotovi delodajalec,
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca in
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih s tem zakonom.

Stranki se lahko glede dnevnega, tedenskega delovnega časa in razporeditve delovnega časa, plačila, odpovednih rokov in izobraževanja sklicujeta na zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga katerakoli stranka.

Če se spremenijo naslednje obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi:

• naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela.
• kraj opravljanja dela.
• čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi (nedoločen čas oz. določen čas), razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo, ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,

morata stranki skleniti novo pogodbo o zaposlitvi (tj. aneks ne zadošča), razen v primerih, ko gre za spremembe, ki so posledica uveljavitve pravice do dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem varstvu. V teh primerih se aneks sklene za omejen čas, in sicer za čas, dokler ima zaposleni pravico do opravljanj dela s krajšim delovnim časom. Po prenehanju aneksa ponovno veljajo določbe glede polnega delovnega časa.

Poleg tega je sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi predvidena tudi v primeru instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (91. člen ZDR-1).

Z aneksom pa je mogoče spremeniti preostale sestavine pogodbe o zaposlitvi.

Tako pri sklepanju nove pogodbe kot tudi aneksa je treba upoštevati splošna pravila glede oblike pogodbe o zaposlitvi (pisna oblika, pisni predlog najmanj tri dni pred predvideno sklenitvijo, izročitev izvoda ob podpisu). Ker pa gre v tem primeru za eno od izjem, se lahko nova pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave.

Spremenjena pogodba oz. nova pogodba velja, če se s tem strinjata obe stranki. V primeru, da delavec ne želi podpisati aneksa ali nove pogodbe o zaposlitvi, ga delodajalec v to ne more prisiliti, lahko pa delodajalec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, pod pogoji iz 50. in 91. člena ZDR-1. Če spremembo predlaga delavec, tudi delodajalec nima obveznosti sklenitve aneksa oz. nove pogodbe o zaposlitvi. Izjemoma, če delavec predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi uveljavljanja pravice do dela s krajšim delovnim časom po predpisih s področja zdravstvenega varstva in starševskega varstva, je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti to pravico, tj. skleniti aneks.

V primeru, da delodajalec z delavcem, s katerim že ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi:

• nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
• začasno povečanega obsega dela,
• opravljanja funkcije poslovodne osebe ali prokurista,
• opravljanja funkcije vodilnega delavca,
• priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• izvedbe dela, ki je projektno organizirano,
• dela, potrebnega v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• zasedbe voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

v času trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas mirujejo, po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa spet oživijo.

Če se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas v primerih iz prve, druge, tretje, pete, šeste, osme, enajste, dvanajste in štirinajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona z delavcem, ki je že zaposlen pri delodajalcu za nedoločen čas, v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

Pomembna novost, ki jo je prinesla novela ZDR-1D, je, da se mora delodajalec o predlogu delavca za spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi izboljšanja zaposlitve oz. pogojev dela, pisno opredeliti. Delavec bo za izboljšanje zaposlitve oz. pogojev dela običajno predlagal sklenitev pogodbe za neodločen čas, če ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega.

Delodajalec lahko predlog sprejme ter se spremeni pogodba o zaposlitvi oz. sklene nova pogodba o zaposlitvi. Če delodajalec predlog zavrne, mora svojo odločitev pisno utemeljiti in jo v 30 dneh posredovati delavcu, pri čemer se utemeljitev lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Tak predlog lahko delavec poda po poteku šestih mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi oziroma po poteku poskusnega dela, ko traja dlje kot šest mesecev. Če delavec ponovno poda delodajalcu poda enak predlog, se mora delodajalec  opredeliti do predloga le, če je od predhodno podanega predloga preteklo najmanj eno leto.

Pri spreminjanju pogodbenega razmerja je ključno dosledno upoštevanje pravil, ki jih določa ZDR-1. Jasno določene pravice in obveznosti, tako v osnovni pogodbi kot v vseh njenih spremembah, so temelj za preprečevanje morebitnih nesporazumov in težav, še posebej ob prenehanju delovnega razmerja.

Imate vprašanje glede priprave pogodbe o zaposlitvi ali aneksa? Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem svetovali.