Letni dopust

Letni dopust je pomembna pravica vsakega delavca, ki mu omogoča počitek in regeneracijo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimalno trajanje letnega dopusta ter druge pomembne pogoje, ki jih je treba upoštevati glede odmere in izrabe letnega dopusta.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Minimalno trajanje letnega dopusta je štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni, to pomeni, če delavec delo opravlja

• 4 dni v tednu, mu pripada minimalno 16 dni letnega dopusta,
• 5 dni v tednu, mu pripada minimalno 20 dni letnega dopusta,
• 6 dni v tednu, mu pripada minimalno 30 dni letnega dopusta.

Na podlagi socialnih, zdravstvenih in družinskih razmer pa so nekateri delavci upravičeni do dodatnih dni letnega dopusta, in sicer:

• 3 dnevi starejšemu delavcu, delavcu invalidu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ter delavcu, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo,
• 1 dan delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
• 7 dni delavcem, mlajšim od 18 let.

To okoliščine se upoštevajo že pri odmeri, če je znano, da bodo nastopile do konca tekočega leta, npr. v odmeri se upoštevajo 3 dodatni dnevi dopusta, če bo zaposleni do konca leta dopolnil 55 let.

Seveda pa so zgoraj predstavljeni standardi minimalni in je daljše trajanje letnega dopusta ali dodatni razlogi iz katerih pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta, lahko dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi ali določeno s kolektivno pogodbo. Bolj ugodne pogoje lahko delodajalec določi tudi v internem aktu. Pri tem je pomembno, da delodajalci natančno preverijo vsebino kolektivne pogodbe (če jih le-ta zavezuje) in internih aktov ter temu ustrezno določijo trajanje letnega dopusta.

Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec lahko delavcu obvestilo o odmeri letnega dopusta pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja, in uporabo nalaga delodajalec. Nepravočasna izdajo obvestila o odmeri letnega dopusta je prekršek, za katerega je določena globa v višini od 750 do 2.000 Eur za delodajalca in od 100 do 800 Eur za odgovorno osebo delodajalca.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve, pri čemer se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan.  Pri tem je pomembno, da se upošteva tudi stališče Inšpektorata RS za delo, kar pomeni, da se sorazmerje ne sme računati samo po mesecih (tj., da zaposlenemu pripada 1/12 letnega dopusta le za dopolnjen mesec zaposlitve), ampak tako, da se sorazmerje izračuna po dnevih. Način izračuna je prikazan na primeru delavca, ki se je pri delodajalcu zaposlil 10.3.2025 in mu pripada 20 dni letnega dopusta, drugih posebnosti pri odmeri ni.

1/12 letnega dopusta v primeru, da ima delavec 20 dni letnega dopusta, predstavlja 1,66 dni (20 deljeno z 12).

Za vsak polni mesec zaposlitve delavcu pripada 1/12 letnega dopusta, tj. 9 polnih mesecev x 1,66 je 14, 94 dni.

Za mesec marec, ko se je delavec zaposlil, mu pripada sorazmerni del 1/12 letnega dopusta. Torej, 1/12  (oz. kot smo že izračunali zgoraj 1,66 dni) deljeno z 31 (številom dni v tem mesecu), tj. 0,05 na dan x 10 dni zaposlitve v mesecu = 0, 54 dni.

Nato seštejemo dneve letnega dopusta za polne mesece zaposlitve in dneve letnega dopusta za mesec, v katerem se je delavec zaposlil: 14, 94 + 0,54 = 15,48, kar zaokrožimo navzdol. Tako delavcu pripada 15 dni letnega dopusta.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, s tem, da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva od delavca, da planira izrabo najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Z novelo ZDR-1D pa je prišlo do pomembne spremembe, in sicer podaljšanja roka za izrabo neizkoriščenega letnega dopusta zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego otroka. Delavec bo lahko neizkoriščeni letni dopust, ki izvira iz tekočega leta oziroma ki ni bil izrabljen do 30. junija naslednjega leta, izrabil do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. To pomeni, da bo delavec dopust, ki ga iz prej navedenih razlogov ni mogel izrabiti v letu 2023 oz. do 30.6.2024, lahko po novem izrabil do 31.3.2025.

Letni dopust se izrablja, upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti, pri čemer imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo.

Imate vprašanje glede letnega dopusta ali odmere? Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem svetovali.