Kaj je intelektualna lastnina in kako jo zaščititi?

Uvod

Pojem intelektualna lastnina zajema skupino pravic, ki varujejo stvaritve uma. Bistvo pravic intelektualne lastnine je, da prepoveduje tretjim osebam, da bi izkoriščale zaščitene intelektualne stvaritve brez dovoljenja imetnika. Med pravice intelektualne lastnine uvrščamo patent, model, znamko in avtorsko pravico, vsaka od njih pa služi za zaščito različnih vidikov ustvarjalnih in inovativnih prizadevanj. Ta zaščita ne-le, da spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, temveč ima tudi pomembno vlogo pri gospodarski rasti in konkurenčnosti podjetja na trgu.

Razumevanje nians prava intelektualne lastnine in izvajanje strategij zaščite, v povezavi z ozaveščenim in proaktivnim pristopom k upravljanju intelektualne lastnine, so ključni koraki za vsako podjetje, ki želi zaščititi svoja neopredmetena sredstva, si zagotoviti konkurenčno prednost ter izkoristiti vse prednosti svojih ustvarjalnih prizadevanj in s tem doseči dolgoročni uspeh.

Zato vam v nadaljevanju predstavljamo osnovne značilnosti posameznih pravic intelektualne lastnine ter orišemo strategijo za zaščito intelektualne lastnine.

Vrste pravic intelektualne lastnine

Patent

Patent je pravica intelektualne lastnine, ki ščiti izume. Da bi bil izum patentabilen, mora izpolnjevati tri ključne pogoje: biti mora nov, inventiven in industrijsko uporaben.

Izum je:

• nov, če ni zaobsežen s stanjem tehnike, to vključuje vse, kar je bilo pred tem datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti,
• inventiven, če za strokovnjaka s področja izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike,
• industrijsko uporaben, če ga je mogoče proizvajati ali uporabljati v gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

Patent imetniku podeljuje izključne pravice, na podlagi katerih imetnik tretjim osebam, ki nimajo njegovega dovoljenja, prepove:

• proizvodnjo, dajanje na trg in/ali uporabo proizvoda, ki je predmet patenta,
• uporabo postopka ali ponujanje postopka za uporabo, ki je predmet patenta,
• ponujanje, dajanje na trg, uporabo, uvoz ali skladiščenja proizvoda, ki je bil pridobljen neposredno s postopkom, ki je predmet patenta.

Patent sicer imetniku zagotavlja izključne pravice, vendar obstajajo izjeme – okoliščine, v katerih lahko tretje osebe izum uporabljajo brez dovoljenja. Tako je dovoljena na primer uporaba patenta za osebne in negospodarske namene, pod pogojem, da sta hkrati izpolnjena oba pogoja ter uporaba za raziskave in poskuse, ne glede na komercialni namen, če je cilj odkriti nekaj novega.

Patent se podeli za obdobje 20 let od dneva vložitve patentne prijave. Po izteku tega obdobja patenta praviloma ni mogoče podaljšati.

Model

Model kot pravica intelektualne lastnine ščiti videz izdelka. Za zaščito z modelom mora biti videz izdelka nov in imeti individualno naravo.

Videz izdelka zajema izgled izdelka kot celote ali njegovega dela, ki ga določajo značilnosti, kot so linije, obrisi, barve, oblika, tekstura oziroma materiali izdelka samega ali ornamenti na njem.

Pojem izdelek vključuje tako industrijske kot obrtne izdelke, dele, namenjene sestavi kompleksnega izdelka, embalažo, opremo, grafične simbole ter tipografske znake, razen računalniških programov.

Videz izdelka je nov, če pred datumom vložitve prijave modela ni bil javno dostopen enak videz izdelka. Šteje se, da sta videza izdelkov enaka, če se razlikujeta le v nepomembnih podrobnostih. Videz izdelka ima individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga naredi drug videz izdelka, ki je bil javno dostopen pred datumom vložitve prijave.

Modela ni mogoče pridobiti za:

• značilnosti izgleda izdelka, ki so določene izključno z njegovo tehnično funkcijo,
• značilnosti izgleda izdelka, ki morajo biti reproducirane v natančni obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, na katerega se videz nanaša, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga vanj, okrog njega ali ob njega namestiti, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo,
• videz izdelka, ki je v nasprotju z javnim redom in moralo.

Model daje imetniku izključno pravico, da ga uporablja, in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da ga uporabljajo. Uporaba obsega zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, na katerega se videz nanaša.

Model traja eno ali več petletnih obdobji od datuma vložitve prijave. Imetnik lahko model obnovi za novo petletno obdobje, vendar največ do 25 let od dneva vložitve prijave.

Znamka

Znamka varuje znak, s katerim se označuje oz. razločuje blago in storitve enega podjetja od drugega podjetja.

Predmet varstva so kakršnikoli znaki, zlasti iz besede, vključno s priimki in imeni ali iz slik, črk, številk, barv, oblike blaga ali njegove embalaže ali zvokov.

Za registracijo znaka kot znamke mora znak izpolnjevati naslednje pogoje:

• da je znak sposoben razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugih podjetji,
• da je znak v registru mogoče prikazati na način, ki omogoča jasno in natančno določitev predmeta varstva.

Določenih znakov ni mogoče registrirati kot znamko. Tak primer je na primer znak, ki:

• je opisen: označuje vrsto, kakovost, količino, geografski izvor blaga; npr. znak »sveže sadje« za prodajo sadja ali generičen, tj. znak, ki je običajen v jezikovni rabi ali ustaljeni praksi trgovanja; npr. znak »toast« za izdelavo in prodajo toplih sendvičev,
• nasprotuje javnemu redu ali morali,
• zavaja javnost predvsem glede narave, kakovosti ali geografskega izvora blaga; npr. znak AluTech za izdelke, ki niso izdelani iz aluminija,
• vsebuje ali posnema grbe in druge simbole ali znake držav, mednarodnih organizacij; npr. državnih zastav, grbov, znaka rdečega križa.

Registracija blagovne znamke je lahko zavrnjena tudi na podlagi ugovora imetnika že registrirane znamke. To se zgodi na primer, če je prijavljeni znak enak že registrirani znamki in se nanaša na enako blago/storitve, ki, so zaščitene z znamko, če je znak, ki je enak ali podoben znaku že registrirane zanamke, pod pogojem, da se z znakom želi zaščititi enako ali podobno blago ali storitve, kot je blago, ki je že zaščiteno z blagovno znamko in bi uporaba takega znaka ustvarila verjetnost zmede v javnosti. Prav tako je registracija lahko zavrnjena, če ima prejšnja znamka ugled in bi uporaba nove znamke nepošteno izkoristila ali oškodovala ta ugled. Poleg navedenega je lahko registracija zavrnjena tudi, če se lahko uporaba znaka prepove na podlagi pravice do neregistriranega znaka, ki se že uporablja v gospodarskem prometu, ali na podlagi registrirane označbe porekla ali geografske označbe.

Imetnik znamke ima izključno pravico do njene uporabe in ima pravico, da tretjim osebam prepove uporabo znaka v gospodarskem prometu v povezavi z blagom ali storitvami, če je znak:

• enak znamki za enako blago/storitve, ki so obseženi z znamko,
• enak ali podoben znamki za enako ali podobno blago/storitev in obstaja verjetnost zmede v javnosti,
• enak ali podoben znamki, ne glede na vrsto blaga/storitev, če ima znamka v Sloveniji ugled in bi uporaba znaka nepošteno izkoristila ali oškodovala ta ugled.

Trajanje znamke je deset let od datuma vložitve prijave, z možnostjo neomejenega podaljšanja, vsakič za nadaljnjih deset let.

Avtorska pravica

Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.

Za avtorska dela veljajo predvsem govori, predavanja, članki, računalniški programi, glasbena dela, slike, kipi, tehnične risbe, načrti, skice.

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela, to pomeni, da avtorska pravica nastane avtomatsko, ko je delo ustvarjeno in se za nastanek avtorske pravice ne zahteva nobena registracija.

Čeprav registracija avtorske pravice nima vpliva na nastanek same pravice, je vpis avtorskega dela v register pomemben, saj registracija vzpostavlja dve domnevi, in sicer da avtorska pravica na registriranem delu obstaja in da je imetnik te pravice oseba, ki je v registru označena kot njen imetnik, kar pripomore k zagotavljanju pravne varnosti ter olajšuje dokazovanje obstoja pravic.

Iz avtorske pravice izhajajo moralne in materialne avtorske pravice ter druga upravičenja avtorjev. Moralne pravice varujejo avtorjevo osebno povezanost z delom (npr. pravica do prve objave, priznanje avtorstva, spoštovanja dela, skesanja) in so neprenosljive. Materialne pravice varujejo avtorjeve premoženjske interese s tem, da mu omogočajo, da se odloči, ali bo dovolil ali prepovedal uporabo svojega dela. Med materialne avtorske pravice spadajo: pravica reproduciranja, pravica distribuiranja, pravica dajanja v najem, pravica javnega izvajanja, pravica javnega prenašanja, pravica javnega predvajanja s fonogrami in videogrami, pravica javnega prikazovanja, pravica radiodifuznega oddajanja, pravica radiodifuzne retransmisije, pravica sekundarnega radiodifuznega oddajanja, pravica dajanja na voljo javnosti, pravica predelave, pravica avdiovizualne priredbe. Druga upravičenja avtorjev so pravica dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja, pravica do nadomestila.

Avtorska pravica ščiti ustvarjalne dosežke avtorja tako, da avtorju daje izključno pravico do uporabe svojega dela. Avtorska pravica traja ves čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti.

Strategija za zaščito intelektualne lastnine

Identifikacija potenciala za nastanek pravic intelektualne lastnine

Zgodnje prepoznavanje potenciala za nastanek pravic intelektualne lastnine je ključnega pomena za podjetja, ki želijo kasneje zaščititi svojo intelektualno lastnino ter jo učinkovito izkoriščati.

Za to je pomembno, da se kritično oceni intelektualne stvaritve v nastajanju ter poišče elemente, ki so edinstveni, inovativni ali prepoznavni, saj bi bili ti elementi lahko uživali zaščito z različnimi pravicami intelektualne lastnine. V ta okvir spada razmislek o:

• inovacijah; ali je v podjetju prišlo do razvoja nove tehnologije ali procesa,
• ponudbi izdelkov; ali ima podjetje v ponudbi oz. namerava ponuditi izdelke ali embalažo, ki ima edinstven, prepoznaven videz,
• blagovni znamki; ali je oblikovana oz. bo oblikovana blagovna znamka, npr. besedna in/ali logotip, prepoznaven slogan,
• nastanku avtorskih pravic; ali je bila znotraj podjetja razvita mobilna aplikacija/računalniški program ali pripravljeni marketinški materiali (teksti, grafike, slike).

Registracija

Kot je bilo predstavljeno pravice intelektualne lastnine, z izjemo avtorske pravice, ti. pravice industrijske lastnine nastanejo šele z vpisom v register.

V postopku pred vložitvijo prijave za registracijo je najprej treba odgovoriti na vprašanje, kje se bo pridobil pravica ter v primeru znamke in modela tudi za katero blago oz. storitev se želi pridobiti pravica.

V nadaljevanju je treba izvesti skrben pregled, saj ima ne-izvedba lahko resne pravne posledice, in sicer v primeru:

• blagovne znamke: pregled obstoječih podobnih znamk, ki bi lahko bile v nasprotju s predlagano registracijo, saj lahko imetnik prej registrirane blagovne znamke v primeru enake ali podobne znamke ugovarja registraciji kasnejše blagovne znamke ali pride v primeru neuporabe blagovne znamke za blago, za katero je bila registrirana do razveljavitve blagovne znamke;
• modela: pregled videza predlaganega modela in obstoječih modelov, in sicer, da je videz izdelka dejansko nov in ima individualno naravo, sicer obstaja tveganje, da bo imetnik že registriranega enakega ali podobnega modela vložil tožbo za ugotovitev ničnosti modela;
• patenta: pregled izuma, da je le-ta res nov, namreč imetnik mora najkasneje do izteka devetega leta trajanja patenta predložiti pisno dokazilo, da gre za zaščito izuma, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv, če tega ne naredi preneha patent veljati z dnem, ko poteče deseto leto njegove veljavnosti.

Temu sledi vložitev vlog za registracijo pred relevantnimi uradi.

Vzdrževanje pravic

Za vzdrževanje pravic industrijske lastnine je ključnega pomena plačevanje pristojbin. Za patent je potrebno plačevati letne pristojbine za vsako naslednje leto veljavnosti, za model vsakih pet let za naslednjih pet let, za znamko pa vsakih deset let za naslednjih deset let veljavnosti. Pristojbine se plačajo v enem letu pred datumom zapadlosti, pri čemer Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino obvesti imetnika pravice o datumu zapadlosti pristojbine vsaj šest mesecev pred tem datumom.

Pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) se blagovna znamka podaljša tako, da se plača pristojbina pred iztekom desetletnega obdobja njene registracije. To se lahko izvede poljubno krat in s tem ohrani veljavnost blagovne znamke za naslednjih deset let. Za podaljšanje registriranega modela Skupnosti je treba plačati pristojbino pred iztekom petletnega obdobja registracije. Model se lahko podaljša največ petkrat.

Nadzor nad kršitvami pravic in varstvo le-teh

Za učinkovito zaščito intelektualne lastnine je ključnega pomena, da imetniki aktivno preverjajo, ali se pojavljajo kršitve njihovih pravic. V ta namen je priporočljivo redno pregledovati spletne strani, družabne medije in druge distribucijske kanale, kjer bi se kršitve lahko pojavile.

Poleg tega je ključno, da imetniki vodijo podrobno in posodobljeno evidenco pravic intelektualne lastnine in da vzpostavijo mehanizme za poročanje o domnevnih kršitvah, ki omogočajo enostavno in učinkovito poročanje o domnevnih kršitvah.

Ob zaznani kršitvi pa je treba nemudoma ukrepati. Praviloma se najprej poskusi z izvensodnimi mehanizmi; npr. pozivom na prenehanje kršitve ali prijavo kršitve platformi, na kateri se kršitev pojavlja (npr. Amazon, Facebook…).

Če izvensodno uveljavljanje pravic ni uspešno se pravice intelektualne lastnine lahko varujejo v civilnih in kazenskih postopkih.

Pravice intelektualne lastnine pa se varujejo tudi v upravnih postopkih. Postopke izvajata Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) in Tržni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljevanju: TIRS). FURS v okviru svojih pristojnosti med carinskim postopkom opravlja tudi nadzor nad blagom, za katerega sumi, da krši pravice intelektualne lastnine. Blago, ki krši pravice intelektualne lastine, je kasneje predmet uničenja. TIRS pa je pooblaščen za nadzor in izrekanje sankcij po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah in lahko v primeru kršitev odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali odvzem predmetov.

Zaključek

Zavedanje o različnih vrstah pravic intelektualne lastnine, kot so avtorske pravice, blagovne znamke, patenti in modeli, ter razumevanje postopkov za njihovo zaščito, je ključnega pomena za uspeh v današnjem konkurenčnem okolju. Ne dovolite, da vaše intelektualne stvaritve ostanejo nezaščitene. Investirajte v zaščito intelektualne lastnine in si zagotovite konkurenčno prednost, povečajte vrednost svojega podjetja ter si odprite vrata do novih poslovnih priložnosti.

Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja prava intelektualne lastnine in vam bodo z veseljem pomagali pri vseh vprašanjih, povezanih z zaščito vaših intelektualnih stvaritev.