Kako pravilno odpovedati pogodbo o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga ali razloga nezmožnosti?

Invalidi predstavljajo posebno ustavno varovano kategorijo delavcev. Delavci s statusom invalida [1] imajo na primer pravico do daljšega letnega dopusta [2], možnost odkloniti napotitev na delo v tujino [3] pravice iz socialnega zavarovanja v obsegu, kot če bi delali polni delovni čas, čeprav v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju opravljajo delo s krajšim delovnim časom od polnega [4]. Posebno varstvo pa uživajo tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga [5].

Invalidnost je absolutno netemeljen razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, na drugi strani pa varstvo invalidov pred odpovedjo ni absolutno. To pomeni, da delodajalec zaradi ugotovljene invalidnosti (II. ali III. kategorije [6]) zaposlenega ali iz poslovnega razloga, zaposlenemu praviloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen kadar delodajalec zaposlenemu iz objektivnih razlogov ne more zagotoviti pra vic iz obveznega invalidskega zavarovanja .

Da je odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu zakonita morajo biti podani naslednji pogoji:

• da je zaposleni nezmožen za opravljanje dela pod pogoji in pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti (ti. nezmožnost) ali da prenehajo potrebe po opravljanju dela invalida pod pogoji iz zaposlitve zaradi ekonomskih, organizacijskih ali tehnoloških razlogov (ti. poslovni razlog ) ter
• je delavec invalid nezmožen za opravljanje dela pod pogoji iz trenutno veljavne pogodbe o zaposlitvi (v primeru nezmožnosti) ali da delodajalec delavcu ne more zagotoviti drugega ustreznega dela (v primeru poslovnega razloga) in
• delodajalec izpelje poseben postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Praviloma sme delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi le s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, izjemoma pa tudi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi [7]. Delavcu invalidu po dopolnjenem 50. letu [8] lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi nezmožnosti ali poslovnega razloga, le če ponudi možnost opravljanja drugega dela v skladu z invalidovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno usposobljenostjo ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da bo drugi delodajalec invalidu ponudil sklenitev pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo [8]. Če delodajalec objektivno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, jo lahko odpove brez ponudbe nove [9].

Prvi korak posebnega postopka pred odpovedjo je torej preverjanje možnosti ali lahko delodajalec zagotovi pravico do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Ko delodajalec ugotavlja ali ima drugo ustrezno delovno mesto mora upoštevati [10]:

• mnenje invalidske komisije o preostali delovni zmožnosti delavca,
• usposobljenost delavca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji in
• ustreznost zaposlitve, pri čemer je zaposlitev ustrezna, le če se za drugo delovno mesto zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je delovni čas enak delovnemu času , ki je dogovorjen v trenutni pogodbi o zaposlitvi ter kraj opravljanja dela z javnim prevozom ni več kot tri ure v obe smeri oddaljen od kraja bivanja delavca [11].

Naslednji korak je pisno obvestilo delavcu o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi [12]. Na zahtevo delavca mora delodajalec o nameravani odpovedi obvestiti tudi sindikat, katerega delavec je uvedbi postopka oziroma svet delavcev [13], pri čemer pa delodajalec na mnenje, ki ga ima sindikat možnost podati, ni vezan [14]. Z obvestilom o nameravani odpovedi ali z ločenim dopisom delodajalec delavca tudi napoti na čakanje na delo na domu, saj delavec invalid po dokončnosti odločbe ne več opravljati dela, ki ga je opravljal pred tem, prav tako pan ne more več koristi bolniš ke odsotnosti. Za čas, ko je delavec napoot na čakanje na delo na domu mu pripada 100% nadomestilo.

Nato delodajalec ponovno preveri, kakšne so možnosti zaposlitve invalida na drugem ustreznem delovnem mestu. V primeru, da to še vedno ni možno, je delodajalec dolžan preveriti ali je z razumnim naporom mogoče delovno mesto prilagoditi tako, da bi prilagojeno delovno mesto ustrezalo omejitvam, ki jih ima delavec invalid oz. ali obstaja kakšna možnost, da se delavca prekvalificira za drugo delo, ki ustrezna podanim invalidskim omejitvam.

Če tudi to ni možno, delodajalec nadaljuje s preverjanjem ali obstaja možnost ustrezne zaposlitve za invalida pri drugih delodajalcih [15]. V ta names delodajalec, običajno na okoliške delodajalce, lahko pa tudi invalidska podjetja, naslovi dopis s katerim preveri ali obstaja možnost zaposlitve njegovega zaposlenega na ustreznem delovnem mestu pri drugem delodajalcu. Predvsem je pomembno, da delodajalec vztraja in pridobi odgovor, četudi je le-ta negativen, saj mora kasneje v postopku pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: »Komisija« ) dokazati, da je preveril možnost zaposlitve pri drugih delodajalcih, kot dokaz pa se zahteva predložitev odgovorov. Postopek pred Komisijo je sicer obvezen le za delodajalce, ki zaposlujejo najmanj pet delavcev. Če delodajalec zaposluje manj kot pet delavcev razloge za odpoved Komisija ugotavlja le, če to predlaga Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, zavarovanec ali delodajalec [16].

Vloga se na Komisijo lahko vloži na vnaprej pripravljenem obrazcu [17], obvezne priloge so [18]:

• izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi;
• veljavna pogodba o zaposlitvi;
• podpisano obvestilo zavarovanca, da je seznanjen z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;
• dokazilo o ugotovljeni invalidnosti oziroma telesni okvari;
• dokumentacija, ki obsega podatke o zahtevah za zaposlitev pri delodajalcu (splošni akt delodajalca, ki določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, oziroma akt o sistemizaciji delovnih mest, izpis iz izjave o varnosti z oc eno tveganja);
• dokazila o spremembah organiziranega delovnega procedurala glede na prejšnje stanje, če gre za spremembe organiziranega delovnega procedurala;
• program razreševanja presežnih delavcev, če gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov;
• dokazilo oziroma obrazložitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu oziroma poslovnega razloga ter vpliva invalidnosti glede after možnost zagotavljanja drugega delovnega mesta invalidu pri zavarovančevem delodajalcu oziroma pri drugem delodajalcu;
• ugotovitve in predlog Zavoda za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi [19].

Delodajalec vlogo v treh izvodih vloži pri Območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, na območju katere ima sedež.

Pridobitev mnenja Komisije (ne glede na to ali je mnenje pozitivno ali negativno) je zelo pomembno, saj predstavlja proceduralno predpostavko [20] za zakonito podajo odpovedi, to pomeni, da v kolikor bi delodajalec moral pridobiti mnenje vendar ga ne, je po podana odpoved nezakonita.

V zadnjem koraku sledi priprava in vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 

Članek ne pokriva vseh vprašanj povezanih z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu. Ker je odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu kompleksen postopek, posledice nepravilno vodenega postopka pa lahko vodijo do ugotovitve sodišča, da je pogodba o zaposlitvi prenehala na nezakonit način, priporočamo, da se pred začetkom postopka posvetujete s pravnim strokovnjakom. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem pomagali pri pravilni izvedbi odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu iz razloga nezmožnosti ali poslovnega razloga.

_______________________________________________________________

[1] Gre za delavce pri katerih je podana preostala delovna zmožnost; tj. je ugotovljena II. ali III. kategorija invalidnosti.

[2] Tretji odstavek 159. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, st. 21/13.

[3] Drugi odstavek 208. člena ZDR-1.

[4] Prvi odstavek 67. člena ZDR-1.

[5] Prvi odstavek 116. člena ZDR-1.

[6] V primeru, da je ugotovljena I. kategorija invalidnosti, pogodba o zaposlitvi po samem zakonu preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije.

[7] Prvi odstavek 40. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), Ur. l. RS, st. 16/07 in prvi odstavek 101. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), Ur. l. RS, st. 109/06.

[8] Nasprotno pa lahko brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu iz razloga nezmožnosti ali poslovnega razloga, če je invalid v času izdaje invalidske odločbe mlajši od 50 let.

[8] Prvi odstavek 40. člena ZZRZI.

[9] 102. člen ZPIZ-1.

[10] Četrti odstavek 101. člena ZPIZ-1.

[11] Peti odstavek 91. člena ZDR-1.

[12] 4. člen Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, Ur. l. RS, st. 117/05, v nadaljevanju »Pravilnik«.

[13] Prvi odstavek 86. člena ZDR-1.

[14] Četrti odstavek 86. člena ZDR-1.

[15] Prvi odstavek 40. člena ZZRZI.

[16] Drugi odstavek 103. člena ZPIZ-1

[17] Dostopno na https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-ugotovitev-podlage-za-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi/ .

[18] 4. člen Pravilnika.

[19] Ugotovitve in predlog Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi doda in skupaj s predlogom delodajalca in prilogami in po izvedenem postopku zavod posreduje Komisiji.

[20] Vrhovno sodišče RS, št. VIII R 32/2007, 18.9.2007 in Vrhovno sodišče RS, št. VIII IPS 150/2009, 22.11.2012