Razumevanje vaših pravnih obveznosti: Pojasnjujemo pravico do odklopa

Zadnja novela Zakona o delovnih razmerjih je med drugim uvedla tudi novo pravico in sicer pravico do odklopa. Gre za pravico delavcev, da izven delovnega časa (dnevni, tedenski počitek, letni dopust, bolniška odsotnost …) izklopijo mobilne telefone, službene računalnike ter ne odgovarjajo na klice in e-sporočila, brez, da bi bili zaradi tega izpostavljeni negativnim posledicam. V ta namen mora delodajalec zagotoviti, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma v času upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu ter sprejeti ustrezne ukrepe.

Primarno se ti ukrepi določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. V odsotnosti zavezujoče kolektivne pogodbe mora delodajalec v internem aktu opredeliti kako bo zagotavljal to pravico, vključno z določitvijo meril in pogojev za odstop od pravice do odklopa. Pri določanju izjem je pomembno, da so dopustne tiste izjeme, ki so utemeljene na višji sili ali drugih izjemnih okoliščinah. 

Če pride do izjeme in delavec opravi delo zunaj običajnega delovnega časa, mora delodajalec delavcu za to zagotoviti ustrezno plačilo (kompenzacija za nadurno delo).

Konkretnih ukrepov Zakon o delovnih razmerjih ne predpisuje. Ukrepi so lahko mehki ali trdi. Med mehke ukrepe spadajo na primer politika ozaveščanja o nevarnosti nenehne digitalne povezanosti, redni opomniki, da sporočila ne terjajo odgovora izven delovnega časa. Med trde ukrepe spadajo ukrepi tehnične narave kot je uvedba sistema, ki preprečuje ali briše poslano/prejeto elektronsko pošto, zaklene oddaljen dostop do dokumentacije, blokira klice na službeni telefon zunaj običajnega delovnega časa.

Pomembno je vedeti, da je delodajalec je tisti, ki mora poskrbeti, da zaposlenim pravica do odklopa ni kršena. Prav tako je v primeru spora dokazno breme obrnjeno. To pomeni, da v primeru, ko bo delavec zatrjeval kršitev pravice do odklopa pri delodajalcu, je delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da ni prišlo do kršitve pravice do odklopa, delavec pa mora samo zatrjevati nastanek kršitve. Zato je nujno, da so ukrepi zapisani dovolj konkretno ter, da se jih v praksi dejansko izvaja, kar lahko delodajalec tudi dokaže (npr. s pričami). 

Sprejmite interni akt o pravici do odklopa in zaščitite gospodarsko družbo ter zaposlene. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava in vam bodo z veseljem pomagali pri pripravi internega akta o pravici do odklopa.